» » »

Nauči se meditirati - 2. korak

Osredotočanje uma

V prejšnjem poglavju, 1. korak, smo govorili o prvi skrivnosti meditacije - iskrenosti - in potrebi po redni dnevni vadbi. To pomeni tako pripravljenost kot odločnost, da za nekaj časa postavimo na stran vse ostale obveznosti v našem življenju in da ustvarimo reden časovni termin in poseben prostor, svoj osebni oltar ali meditacijski kotiček, kjer se tvoja vadba lahko razcveti. Poleg zemeljskih obveznosti in motenj bodo tvojo iskrenost preizkušali tudi drugi izzivi, še posebej nestanoviten navdih, da bi sploh meditiral, ko um izgleda tako brezupno zaposlen. “Vsak zaklad ima svojega zmaja, ki ga čuva” pravi starodavna modrost in zaklad notranjega miru in umirjenega uma ima veliko majhnih zmajčkov, ki jih moraš premagati, še posebej svoje lastne tavajoče misli.

Poglejmo si nekatere pristope k osredotočanju uma, saj je nemiren um prva prepreka pri učenju meditacije.

Vaje z dihanjem so pričetek mnogih oblik meditacije - tako kot pri prejšnji vaji - in z vajo boš pri sebi opazil kako načeli mirnega uma in mirnega diha delujeta na tebi. Lahko tudi šteješ vsak vdih in izdih do 10 in nato ponavljaš ta cikel nekaj minut, da osredotočiš um. Če prideš do 6 in ti nato um odplava ponovno začni pri 1 in poskusi doseči 10. Ko boš enkrat to obvladal, štej samo vdihe - je težje!

Naslednja vaja vključuje odvračanje pozornosti od čutov in gojenje občutka ločitve od svojih misli. Tu postaneš opazovalec, priča svojih lastnih notranjih pokrajin - um je kot reka, ki teče in teče, ti pa stojiš na bregu in jo neprizadeto opazuješ. Občuti znotraj sebe nenavezan duhovni jaz, kot umirjen jogi, ki počiva znotraj svojega notranjega prostora. Resničen je samo dih. Ali pa si predstavljaj meditacijo kot mirno, prostrano nebo - vsaka misel je neznatna mala ptica ki prečka praznino. Opaziš jo, a te ne zmoti - tvoj um je zasidran znotraj mirnega toka tvojega diha.

Nato poskusi to preprosto vajo, da razviješ svojo koncentracijo. V višino oči na steno nariši črno piko in stoj samo približno pol metra od nje - oči imej odprte in z intenzivnostjo, kot da je to najpomembnejša stvar na svetu - kot da je od tega odvisno tvoje življenje - se koncentriraj na to majhno piko. Čez nekaj časa čuti, da pri vdihu zrak prihaja iz pike in da se izdih vrača v piko. Svoj življenski dih črpaš iz pike in dih se vrača nazaj k njej. Če to vadiš, boš zlahka razvil moč koncentracije.

Vaja: Koncentracija na plamen sveče.

Vrni se na tehniko napol odprtih oči - “levje meditacije” - in poskusi naslednjo vajo koncentracije. Veščino koncentracije najlažje osvojiš, če se lahko vizualno povežeš na nekaj, sidrišče za um - kot povečevalno steklo, ki zbira in usmerja sončne žarke. Koncentracija združi tavajoče nagnjenje uma v enotno točko.

Začni z osredotočanjem svoje pozornosti na plamen sveče in zberi vso svojo koncentracijo v eni točki. Osnova plamena je lažja za oči kot svetel plamen. Občuti intenzivnost, kot da je to najpomembnejša stvar v tvojem življenju. Pusti misli, motnje in vse ostalo, da odpade stran - obstaja samo plamen. Čuti, kot da puščica ali krogla hitro leti proti in v plamen, kjer se združi z njim. Občuti budnost in intenzivnost truda. Uporabljaš dinamično moč volje uma, da očistiš pot misli in občutkov.

Po nekaj minutah koncentriranja svoje pozornosti na zunanji plamen na mizi ali oltarju zapri oči in si predstavljaj plamen sveče znotraj svojega duhovnega srca v središču prsnega koša. Koncentriraj svojo pozornost na notranji plamen - njegova luč, toplina, toplota, svetloba so znotraj tebe. Postopoma dovoli prizoru, da se razširi - svetlost plamena se širi navzven in navzgor v um in polni vse dele tvojega bitja. Občuti, da si napolnjen s toplino in sevanjem plamena; luč duše prežema vse dele tvojega bitja.

Ko z vajo začneš dejansko dobivati občutek, da si napolnjem z zlato svetlobo, te moč koncentracije dejansko pripravlja na naslednji korak v meditaciji. Če ti pri tej vaji misli odplavajo, ponovno odpri oči in se osredotoči na svečo - nato ponovno prenesi plamen v središče prsnega koša in usmeri svoj um na to. Usmerjanje pozornosti od zunaj navznoter in nazaj razširi našo koncentracijo iz fizičnih predmetov na abstraktne, domišljijske predmete in nam pomaga pri naši duhovni vadbi in razvijanju usmerjenega uma.

Nekaj smernic:

Vsakič ko vadiš, občuti, da je vsak trenutek ki ga preživiš v meditaciji, zlata priložnost da se nekaj novega naučiš in postaneš nekaj zelo posebnega. Občuti, da je vsak trenutek meditacije svet - slediš notranji poti, ki ti bo prinesla velik razcvet duha. Ta občutek ti bo dal iskrenost, intenzivnost in usmeritev in ti pomagal, da boš globoko cenil čas, ki ga vsak dan nameniš meditaciji.

Šri Činmoj v svojih govorih in besedilih govori o dveh komplementarnih pristopih, ki nam pomagajo povečati našo ljubezen do meditacije. Prvi je ta, da imaš v srcu občutek hvaležnosti, ko pričneš z vadbo. V naše življenje je prišla posebna priložnost - prebujamo se iz dolgotrajnega spanca in pričenjamo potovanje samoodkrivanja. Občutek hvaležnosti - naši dušu, Bogu, življenju - odpre naše srce in nam pomaga, da cenimo našo razvijajočo se vajo in poglobimo našo sprejemljivost za darila in koristi meditacije. Lahko pogledaš v svojo preteklost, kaj si nekoč bil, in v prihodnost, kaj boš postal in začuti hvaležnost. Pričakuje te nov svet smisla in sreče. Če verjameš v Boga, čuti, da te kliče Bog - meditiraš, ker se je tvoja duša odzvala klicu od zgoraj in za to čutiš hvaležnost. Predno začneš, poskusi ponavljati besedo 'hvaležnost' sedemkrat kot mantro - ščasoma bo ta varljivo preprosta vaja poglobila tvojo izkušnjo meditacije.

Drug pristop, ki ga priporoča Šri Činmoj je, da si predstavljamo, da smo otrok. Iskren otroški jok nemudoma prikliče očeta in mater - če čutiš, da si nemočen kot otrok in imaš otroško preprostost, čistost in iskrenost, ne boš zaskrbljen glede tehnike in lastnega truda, ampak boš občutil, da je tvoj napredek, tvoja vaja meditacije, nekaj kar ti bo dal tvoj ljubeči oče, Bog. Meditacija je darilo in ti prineseš to darilo tišine in notranjega miru v svoje življenje, ko kličeš s svojim otroškim srcem iskrenosti, svojim notranjim jokom.