Naša pot - 3. del


Kako pa lahko osvobodimo Resnico iz njene zaporniške celice? Ponovno moram reči, da z ljubeznijo. Ljubeznijo do koga? Ljubeznijo do Boga. In kdo je Bog? Bog je najvišji razsvetljeni del v nas in popolnoma nič drugega. Imam glavo in dve stopali. Recimo, da moja glava predstavlja najvišje v meni in da moja stopala predstavljajo najnižje v meni, mojo nevednost. Vem, da tako najvišje kot najnižje pripadata meni. Najnižje mora stopiti v najvišje, da se preobrazi, osvobodi in izpolni. Najvišje mora vstopiti v najnižje, da se razkrije in izrazi.

Na naši poti je nujno potreben občutek istovetenja. Najvišje mora čutiti popolno enost z najnižjim. Najnižje mora čutiti popolno enost z najvišjim. Najvišje vedno čuti enost z najnižjim. Najnižje je tisto, ki ima izjemne težave pri enosti z najvišjim zaradi svojega strahu, dvoma, nevoščljivosti itd.

Kakšna obveza je potrebna da sledite naši stezi? Ni tak tip obveznosti, kot jih naredite pri drugih duhovnih ali kulturnih organizacijah. Za tiste organizacije morate morda plačevati članarino. A ko vas jaz prosim, da naredite obvezo, je drugače. Jaz pravim, da če vidite nekaj v meni, če vidite ali čutite luč znotraj mene, potem lahko sledite naši poti, če želite. Nikakršnih denarnih zahtev ne bo. Ni potrebno da mi date pet dolarjev ali deset dolarjev ali karkoli podobnega. Ne! Tu se gre za vaše lastno stremljenje , kako iskreni in redni boste lahko v vašem duhovnem življenju. Če niste iskreni, potem ne boste mogli hitro teči. A če ste iskreni in predani, potem boste zelo hitro tekli. Obveza, ki jo želim na naši poti, je rednost v vaši meditaciji in stremljenju, iskren notranji jok. Ničesar drugega ne zahtevam od učencev.

Naša pot, pot srca, je tudi pot sprejemanja. Sprejeti moramo svet. Če odidemo v Himalajsko votlino ali sedimo na vrhu gore in stremimo za svojimi lastnimi dosežki in zadovoljstvom, potem ne moremo ničesar storiti za svet. To bo kot če bi se prenajedali, medtem ko bi naši bratje stradali. To ni dobro. Če sem resnično človeško bitje, moram poskrbeti, da tudi moji bratje jedo, tako kot jaz. Šele ko skupaj jemo, bomo dobili resnično zadovoljstvo.

Podobno v duhovnem življenju resnični duhovni Mojstri čutijo, da je njihova naloga, da jedo pred človeštvom in delijo duhovno hrano s človeštvom. Sedaj, če človeštvo kot celota ne želi jesti, kot bi moralo, če jih večina še vedno spi in še niso začutili duhovne lakote, kaj lahko potem duhovni Mojster stori? A če obstaja nekaj iskreno lačnih iskalcev, jim duhovni Mojser reče: ”Obrok je pripravljen. Jejmo skupaj.”

Na naši poti sprejemanja moramo vedeti, da je Zemlja daleč od popolnosti. Ampak če ne sprejmemo zemljine zavesti, kako jo bomo lahko izboljšali? Če ima nekdo bolečino, ga moram zmasirati. Samo tako bo njegova bolečina odšla. Podobno, če je zemlja nepopolna na določenem mestu, se moram tega mesta dotakniti z svojim stremljenjem in skrbjo. Samo takrat ga lahko preobrazim. Dokler zemljina zavest ni popolnoma spoznana, bom skušal ostati na zemlji da bi služil človeštvu s svojo notranjo zavestjo.